{"id":180,"count":4,"description":"\"Maisfeld\"Koruza (Zea mays ssp. mays) izvira iz listopadnih, tropskih listnatih gozdov in savan jugozahodne Mehike. V Mehiki je koruza polj\u0161\u010dina de\u017eevnega obdobja, ki se za\u010dne okoli 21. junija in kon\u010da pozno jeseni. Cvetenje spro\u017eijo dalj\u0161e no\u010di. Koruza dozori ob koncu de\u017eevnega obdobja. Dolgo je trajalo, da so divjo koruzo (Zea mays ssp. parviglumis) identificirali kot prehransko rastlino, \u010deprav je ta koruza, imenovana teosinte, rasla ob robovih polj. Divja koruza ne tvori klasa in raziskovalci niso mogli razumeti, kako se lahko majhen, 6\u20137 cm dolg klas s trdimi zrni razvije v debel klas s prakti\u010dno nepokritimi zrni. Divja koruza doma\u010dinom ni slu\u017eila kot \u017eitni pridelek, temve\u010d kot zelenjava. \u0160e danes v\u010dasih septembra \u2013 tri mesece po kalitvi \u2013 re\u017eejo stebla, \u017eve\u010dijo sladko pulpo ali iz stebel izvle\u010dejo sok in ga prekuhajo v sirup.\r\n\r\n\"Kultur-Iz soka s fermentacijo pridobivajo alkoholno pija\u010do. Zelena stor\u017ea divje koruze se lahko u\u017eivajo surova, kuhana ali pe\u010dena kot zelenjava. Domneva se, da gojena koruza izvira okoli leta 7000 pr. n. \u0161t. Koruza je v alpsko regijo pri\u0161la z razli\u010dnih obmo\u010dij. Severno od Alp so gojili sorte koruze z vzhodne obale Severne Amerike. Te so bile bolje prilagojene svetlobnim in toplotnim razmeram severno od Alp. Od leta 1539 koruzo gojijo v Nem\u010diji in drugih delih severne Evrope. Severnoameri\u0161ke sorte spadajo med severne vrste trdinke. Glede na kontekst lahko \"kremen\" pomeni gramoz, pesek, kamen, kremen ali celo drobnokristalni silicijev dioksid. Zrna so steklena (keratinizirana) in trda, za razliko od dolgo\u010dasnih, mokastih zrn sort zobate koruze, ki so bile uvedene konec devetnajstega stoletja. Sorte, ki izvirajo ju\u017eno od Alp \u2013 verjetno iz Argentine in Peruja \u2013 so italijanska oran\u017ena trdinka za polento. Njihova oran\u017ena barva in steklena tekstura sta presenetljivi. Zgoraj omenjene vrste trdinke iz zmernih obmo\u010dij Ju\u017ene in Severne Amerike, za razliko od tistih iz Karibov, cvetijo ne glede na dol\u017eino dneva. Cvetni impulz se spro\u017ei takoj, ko rastlina dose\u017ee dolo\u010deno stopnjo razvoja. Zaradi te neob\u010dutljivosti cvetnega impulza na dol\u017eino dneva se je gojenje koruze lahko uveljavilo v Italiji in se raz\u0161irilo od juga proti severu ter doseglo ju\u017ene doline Alp. Doma\u010de sorte te vrste so bile najdene v dolinah Val Poschiavo, Val Mesox in Ticino; bile so obi\u010dajno drobnozrnate in so imele stor\u017ee z 12 ali ve\u010d vrstami zrn. Koruza uspeva v toplej\u0161ih predelih Alp, v dolinah Fehna na severni strani in v glavnih dolinah na ju\u017eni strani. Koruza je bila zanesljiv vir hrane za \u0161tevilne male kmete. Na majhnih parcelah je mogo\u010de dose\u010di zelo dobre donose z zadostnim gnojenjem. Sprva so koruzo v Ticinu uporabljali le kot dodatek kru\u0161nemu \u017eitu in veliko kasneje kot v Italiji kot polento. Med rastlinami koruze so obi\u010dajno gojili solato, fi\u017eol, kumare in drugo zelenjavo. Koruza slu\u017ei tudi kot podporni pridelek. Koruza ima zaradi svoje velikosti in mo\u010di zelo poseben polo\u017eaj med \u017eiti; je velikanka. Na koruznem polju zraste od 7 do 11 rastlin na kvadratni meter, medtem ko imajo p\u0161eni\u010dna polja pogosto tristo do \u0161tiristo stebel. Mo\u010dna stebla koruze so osupljiva in zrastejo do tri metre visoko. Debela so lahko do 5 cm in ponavadi olesenejo. Bujni listi so dolgi do enega metra in \u0161iroki do 10 cm. Mo\u010dno steblo je polno sr\u017ei. Sladkor, ki se proizvaja v listih, se shranjuje v sr\u017ei, dokler se z njim ne napolnijo semena. Edinstvena med \u017eiti je tudi specializacija mo\u0161kih in \u017eenskih cvetov. Resa je mo\u0161ko socvetje, stor\u017e pa \u017eensko. Robustna rastlina koruze lahko sprosti od 2 do 5 milijonov pelodnih zrn. Posebna zna\u010dilnost koruze je raznolikost barv zrn. Barvni spekter sega od biserno bele do kremasto rumene, temno rumene, oran\u017ene, rde\u010dkasto oran\u017ene, rde\u010de, vinsko rde\u010de do sive in modre. \u0160tevilne sorte so bile poimenovane po svoji barvi, kot so Rde\u010da dolina Rena, Bela dolina Rena in Rumena zgornja de\u017eela.\r\n\r\nMiedaner, Thomas (2014): Kulturpflanzen: Botanik -- Geschichte -- Perspektiven. Berlin Heidelberg:\r\nSpringer Science and Business Media.\r\nSchilperoord, Peer (2014): Kulturpflanzen in der Schweiz - Mais. Alvaneu Dorf: Verein f\u00fcr alpine\r\nKulturpflanzen. ISBN: 978-3-9524176-4-5\r\nSchilperoord, Peer und Heistinger, Andrea (2011): Literaturstudie alpine Kulturpflanzen Vs. 5.1.","link":"https:\/\/fundus-agricultura.wiki\/sl\/category\/pflanzen\/ackerpflanzen\/mais\/","name":"Mais","slug":"mais","taxonomy":"category","parent":176,"meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/fundus-agricultura.wiki\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories\/180"}],"collection":[{"href":"https:\/\/fundus-agricultura.wiki\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories"}],"about":[{"href":"https:\/\/fundus-agricultura.wiki\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/taxonomies\/category"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/fundus-agricultura.wiki\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories\/176"}],"wp:post_type":[{"href":"https:\/\/fundus-agricultura.wiki\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts?categories=180"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}