Vsebina

Opis

Madžarska relikvija, ki se je skrivnostno pojavila v francosko govoreči Švici in Zgornjem Valaisu.

Splošno in zgodovina

V nasprotju s tem, kar bi lahko nakazovali njegovo ime in sinonimi, Gros Bourgogne nima nobene zveze s francoskimi sortami grozdja. Nekoč so ga gojili po vsej Švici, predvsem v kantonih Vaud in Valais, danes pa v regiji Visp ostaja v proizvodnji le še en vinograd pod sinonimom Plantscher. Raztresene ostanke je še vedno mogoče najti v različnih regijah kot posamezne trte ali rešetke, ki jih je avtor lahko identificiral s testiranjem DNK: Troistorrents, Fully, Erbioz/Nax, Savièse, Granges, Lalden in Visp v Valaisu; Weite (Rheintal) in Altstätten v kantonu St. Gallen; in Thayngen v kantonu Schaffhausen. Nepričakovano je test očetovstva pokazal, da Gros Bourgogne izvira iz naravnega križanja med Furmintom iz regije Tokaj na Madžarskem in neznano, verjetno izumrlo sorto grozdja. Iz istega križanja je nastala tudi sorta Hárslevelű, še ena tokajska sorta grozdja, ki je torej sorodnica sorte Gros Bourgogne, ki je v svojem rodnem Tokaju izumrla.

Kako je ta madžarska sorta grozdja pristala v Švici? Po dvomljivi legendi so se skupine Atilovih Hunov naselile v dolini Val d'Anniviers v Valaisu. Vendar pa poleg legende vemo, da so Madžari med svojim osvajanjem v 10. stoletju obiskali več regij Švice. Morda so s seboj prinesli sorto Gros Bourgogne, katere prvotno madžarsko ime ostaja neznano?

Razširjenost nekoč in danes

0,75 ha, samo v Zgornjem Valaisu.

Posebno primerno za

Gros Bourgogne, ki so ga nekoč pridelovali v več regijah Švice, kot so vinogradi Erbioz v dolini Val d'Hérens, danes prideluje le še en proizvajalec pod imenom Plantscher: Chanton Kellerei v Vispu v Zgornjem Valaisu. Njegovo vino ponuja kompleksne arome kamilice in kovačnika, gosto teksturo z zmerno kislostjo in impresivno aromatično obstojnost.

Literatura

·Vouillamoz, J. (2017). Cépages suisses, histoires et origines. Ed. Favre