Goron de Bovernier

Opis

Valaiška redkost v Bovernierju v dolini Val d'Entremont, ki jo je skupnost rešila pred pozabo.

Splošno in zgodovina

Sorta grozdja Goron, ki je bila v Valaisu prvič omenjena leta 1827, je nekoč rasla v vinogradih Bovernierja, Martignyja in Charrata. Po ustnem izročilu jo je oglar Cretton prinesel v Valais iz doline Aoste okoli preloma 20. stoletja. Analiza DNK je potrdila njen izvor iz doline Aoste: izvira iz sorte Rouge du Pays (v Valaisu imenovane Cornalin), ki je avtohtona v dolini Aoste in je bila v Valais uvedena že zdavnaj. Oče in sin sta v 20. stoletju izginila ne le iz domovine, ampak skoraj iz samega Valaisa. Zaradi slabega slovesa so trto Goron v Bovernierju izruvali že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, do začetka 21. stoletja pa je ostalo le še nekaj majhnih parcel.

† ... † † † Sorte grozdja ne smemo zamenjevati z domiselnim imenom "Goron", ki ga je dobilo vino iz Dôlea, čigar kakovost je bila leta 1959 znižana po ogromni prekomerni proizvodnji leta 1958, da bi prodali presežek. Zato zdaj priporočam uporabo oznake "Goron de Bovernier" za sorto grozdja.

Leta 2010 je občina Bovernier ponovno zasadila 700 m² veliko parcelo z nekaj preostalimi trtami iz svojega vinograda. Degustacija prvega letnika leta 2013 je občino prepričala, da je leta 2016 ponovno zasadila dodatnih 1400 m², da bi ohranila to edinstveno lokalno dediščino.

Goron de Bovernier je rezultat naravnega križanja med Rouge du Pays (ali Cornalin v Valaisu) in neznano, domnevno izumrlo sorto grozdja. Je torej vnuk Mayolet in Petit Rouge ter pravnuk Priéja, ki vsi prihajajo iz doline Aosta. Je tudi polbrat Cornalina ali Humagne Rougea v Valaisu.

Razširjenost nekoč in danes

0,21 ha, samo v Bovernierju (Valais).

Posebno primerno za

Vino Goron de Bovernier je intenzivno obarvano in ima arome brusnic, ribeza in maline. Ima zelo visoko kislost, ki zagotavlja svežino, ter lahke, a nekoliko rustikalne tanine, ki so lahko trpki, če zrelost ni optimalna.

Literatura

·Vouillamoz, J. (2017). Cépages suisses, histoires et origines. Ed. Favre