Vsebina

Opis

Ena najstarejših sort grozdja v Švici, ki nima nobene povezave s Humagne Rouge.

Splošno in zgodovina

Humagne, valaiška specialiteta, je ena najstarejših sort grozdja v Švici, poleg sorte Rèze. Prvič je bila omenjena leta 1313 v Valaisu v pergamentni zbirki, imenovani "Anniviers Register", ki je kot plačilo zahtevala zrelo grozdje Humagney in Regy iz vinogradov med Sierrejem in Lensom. Vse dokler ju ni izpodrinila sorta Chasselas (ali Fendant) in druge sorte, sta bili Humagne in Rèze najbolj razširjeni sorti grozdja v Valaisu. Ti sorti sta drastično zmanjšali svoje površine in skoraj privedli do izumrtja v 20. stoletju. Šele na začetku 20. stoletja se je začela imenovati Humagne Blanc, v nasprotju s Humagne Rouge (valaiško ime za Cornalin iz doline Aosta), s katerim ni v sorodu. Preizkusi očetovstva so dokazali, da je Humagne dala povod redkim sortam grozdja Lafnetscha in Himbertscha v Zgornjem Valaisu. Odkrita je bila še ena neposredna povezava s sorto Colombaud de Provence. Ta povezava v južni Franciji se je zdela presenetljiva vse do leta 2007, ko so francoski kolegi z analizo DNK identificirali sorto Humagne pod imenom Miousat v departmaju Pireneji-Atlantiki v jugozahodni Franciji. Glede na njeno verjetno grško etimologijo in pomanjkanje povezave z večino alpskih sort grozdja je precej verjetno, da Humagne izvira iz regije Marseille, mesta, ki so ga leta 600 pr. n. št. ustanovili grški pomorščaki, in je v Valais prispela prek doline Rone pred 14. stoletjem.

Razširjenost nekoč in danes

29 ha v Švici, samo v Valaisu.

Posebno primerno za

Humagne ni ravno trendovska sorta grozdja; prej navdušuje s svojo prefinjenostjo, če so donosi nadzorovani. Daje izjemna gastronomska vina: suha, z notami lipovega cveta in elegantno teksturo, ki sčasoma razvije smolnate arome in rahlo taninsko strukturo.

Literatura

·Vouillamoz, J. (2017). Cépages suisses, histoires et origines. Ed. Favre