Rèze

Opis

Alpska sorta grozdja par excellence, ki je bila nekoč razširjena po Alpah, je danes postala redkost le v Valaisu.

Splošno in zgodovina

Rèze je skupaj s Humagne ena najstarejših sort grozdja v Švici, omenjena leta 1313 v Valaisu v zbirki pergamentov, imenovani "Anniviers Register", ki je zahtevala plačilo v zrelem grozdju Humagne in Regy. Rèze je bil nekoč ena najbolj razširjenih sort grozdja v Valaisu, preden so ga izpodrinile Chasselas (ali Fendant) in druge sorte, ki so bile lažje gojive in bolj produktivne, uvožene proti koncu 19. stoletja.

Do nedavnega je bil Rèze znan le v Valaisu, leta 2008 pa sta avtorja na to opozorila brata Grisard iz Fréteriva v Savoji, ki sta želela identificirati neznano sorto grozdja v dolini Maurienne, ki so jo poimenovali Blanc de Maurienne ali Blanc de l'Évêque (škofovsko belo vino), ker so njeno vino stregli med škofovskimi obiski. Ugotovil je, da gre res za Rèze! Po tem genetskem odkritju je raziskava regije privedla do odkritja približno desetih starih trt sorte Rèze v Savoji, od katerih so nekatere žal izginile. Približno v istem času je Gaël Delorme nekaj odkril tudi v francoski Juri. Test očetovstva je avtorju omogočil, da je identificiral šest naravnih potomcev sorte Rèze: Diolle in Grosse Arvine v Valaisu, Poulsard Noir v francoski Juri, Cascarolo Bianco v Piemontu (Italija) ter Groppello di Revò in Nosiola v Trentinu (Italija). Sorta Rèze je bila torej nekoč razširjena po velikem delu alpskega loka, preden se je njeno območje dramatično zmanjšalo.

Posebno primerno za

Vina Rèze imajo arome kosmulje, zelenega jabolka in bezga, zanje pa so značilne živahna kislost, smolnat okus, ki se razvije s staranjem, in lahka struktura. Do konca 19. stoletja je bil Rèze ena najbolj razširjenih sort grozdja v Valaisu. Danes je Rèze redkost, ki jo vinificira le nekaj strastnih vinarjev.

Literatura

·Vouillamoz, J. (2017). Cépages suisses, histoires et origines. Ed. Favre